Knjiga, ki me je od začetka pritegnila kot že dolgo nobena. Od začetka avtorica lepo opisuje običaje na način, da če se vsaj malo strinjaš s filozofijo avtorice, te more pritegniti klic nazaj k naravi. Knjiga trka na vest vsega človeštva, da moramo bolj spoštovati naravo in ceniti "primitivna ljudstva", ki jo znajo ceniti, spoštovati in z njo živeti v harmoniji.

Zgodba pravzaprav govori o ženski, zdravnici po poklicu, ki jo avstralski domorodci povabijo medse na potovanje po puščavi. Spotoma jo učijo njihovo modrost kako navezati stik z naravo in kako zaupati svoji intuciji.

Knjiga me je nekje do 3/4 izredno navdušila, skoraj povsem sem se strinjal z avtorico, vendar na koncu začne na žalost za moj okus pretiravati. Telepatija in čudežna najdenja hrane in vode se včasih zdijo res za lase privlečena.

Avtorica na začetku knjige sicer jasno izpostavi, da naj vsak iz knjige vzame tisto kar mu e všeč, ostalo naj pusti, kar se mi zdi pošteno. Tako sem ravnal tudi sam in bom v prihodnje skušal večkrat misliti na domorodce s celega sveta in njihov način življenja ter se mu mogoče malenkost približati.